Slovenci imamo že dolgo zgodovino hlapčevskega pokoravanja drugim narodom. Tega smo se navadili in se naučili živeti s tem.

A nikar ne pozabimo, da imamo tudi dolgo zgodovino upiranja: od kmečkih puntov, prek narodno osvobodilnega boja, do boja za samostojnost. Nikar ne pustimo, da bodo politiki zaigrali tisto za kar so si tako dolgo prizadevali naši predhodniki: živeti v svobodi!

Zdaj nas naši politiki zaradi lastnih interesov ali zgolj zaradi nesposobnosti silijo tja kjer bomo zopet le privesek močnejših in v popolnoma podrejenem položaju. Ali moram res v NATO pakt, kjer bomo spet le hlapčevali - opravljati bomo morali umazana dela kot pehotna vojska, svoje vojake pošiljati tja kamor bodo ukazali drugi in s sklonjeno glavo sprejemati 'sporazume' o večvrednosti Ameriških državljanov.

Ali smo res tako zelo ogroženi, da potrebujemo velikega brata? Vedno doslej smo se ubranili sami, pa ne z veliko vojsko, temveč s partizansko gverilo in teritorialno obrambo. Ni dvoma, da lahko velike armade hitro zasedejo naše ozemlje, a tisto kar jih čaka potem je njihova najbolj grenka izkušnja.

Uprimo se našim politikom, ki hočejo brezglavo zaigrati tisto, kar se je tako dolgo ustvarjalo. Uprimo se zvezi NATO.